ZGS nima pravne podlage za odreditev poseka dreves v gozdu, če bi bil razlog za posek
zgolj dejstvo, da ta drevesa ogrožajo ljudi ali objekte (»nevarna drevesa«). Odreditev poseka
nevarnih dreves je možna zgolj v primerih, če bi ta drevesa obenem zadostila kriterijem
postopka po členu 17. oz. po čl. 29. Zakona o gozdovih (dalje: ZG).
Ni nujno, da nevarna drevesa zadostijo kriterijem za »redno« sečnjo po čl. 17 ZG
(gozdnogojitveni načrt, skupna izbira drevja za posek z lastnikom, ... ). Izdaja A odločbe po
čl. 17 ZG je možna le, če lastnik nevarnega drevesa takšno drevo želi posekati in to ni v
nasprotju z gozdnogojitvenim načrtom.
Glede sanitarne sečnje po čl. 29 ZG pa ZG v 3. alineji 19. točke 3. člena določa, da je
sanitarna sečnja okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega
drevja. Le v navedenih primerih je možno izdati C odločbo po čl. 29 ZG.
Če niso podani pogoji za izdajo odločb po čl. 17 oz. 29 ZG, ZGS nima pravne podlage za
izdajo odločbe za odreditev poseka nevarnih dreves.
V kolikor nevarna drevesa ogrožajo železnico ali daljnovod ali rastejo v določenem pasu ob
javni cesti, imajo pristojnost ukrepati organizacije, ki skrbijo za vzdrževanje teh
infrastrukturnih objektov.
V drugih primerih - največkrat gre za primere, ko oseba, ki ga drevesa ogrožajo, ne uspe
prepričati lastnika dreves, da jih poseka - pa gre za zasebno (civilno) razmerje med obema
lastnikoma. Oseba lahko začne sodni postopek zoper lastnika nevarnega drevesa zaradi
ogrožanja njegove varnosti oz. varnosti njegGv:h objektov. Pravne: podlaga Z2 zahtevek, da
se odstrani škod na nevarnost, je med drugim podana tudi v čl. 133 Obligacijskega zakonika.
V nujnih primerih lahko sodišče z začasno odredbo o poseku dreves ukrepa razmeroma
hitro, po vsebini pa razsodi pozneje.
Če veje nevarnih dreves segajo v zračni prostor lastnika ogrožene parcele, pa je možno
uporabiti tudi čl. 83/1 Stvarnopravnega zakonika, ki določa: "Lastnik nepremičnine ima
pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove
nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na
njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine." Navedeno določilo pa se v skladu s 3.
odst. istega člena ne uporablja v primerih, kadar je meja nepremičnin v gozdu.
Zavoda za gozdove Slovenije
Škofljica, 4.2.2014
