PROSTORSKE ZNAČILNOSTI OBČINE

Občina Škofljica je začela delovati 1. januarja 1995. Pred reformo lokalne samouprave je območje občine Škofljica spadalo k občini Ljubljana Vič - Rudnik. Tedanje izhodišče prostorskega razvoja petih ljubljanskih občin je temeljilo na razvoju Ljubljane kot centralnega naselja oziroma političnega in upravnega središča, ki je primestnim naseljem (območjem sedanjih občin) zagotavljal komunalno in energetsko oskrbo, oskrbo z javno infrastrukturo, proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije, na JV robu Ljubljanskega barja in Ljubljanske kotline, na križišču pomembnih prometnih poti, ki vodijo proti Ljubljani, Novemu mestu in Kočevju. Na severu meji na mestno občino Ljubljana, na jugu na občino Velike Lašče, na zahodu na občino Ig in na vzhodu na občino Grosuplje.

Geografsko se območje občine Škofljica deli na ravninski del, ki ga v večji meri prekriva Barje, in rahlo valovito in hribovito zaledje.

Barje zavzema SZ del občine od Lavrice do  Škofljice, kjer obide Gumniški vrh in se pri Pijavi Gorici razdeli na manjšo ravnico Rogoče ter južni krak, ki sega v dolino Želimeljščice. Dobršen del občine Škofljica tako predstavlja pomemben naravni in ekološki razervat z visoko ohranjenostjo. Zaradi tega je še bolj pomembno premišljeno planiranje dejavnosti na njem in njegovem obrobju. Zasnovati je potrebno takšen prostorski razvoj, ki ob hkratni družbeni, socialni in ekonomski učinkovitosti ne bo vplival na naravno in ekološko ohranjenost Barja. Ljubljansko barje je največji ravninski travniški kompleks v Sloveniji, ki ga dopolnjuje zelo bogata krajinska struktura z mejicami, grmišči in vlažnimi gozdovi. Zaradi navedenega je nedvomno eden najpomembnejših delov slovenske naravne dediščine. Glavno bogastvo je kulturna krajina v vsej svoji pestrosti in obsežnosti.

Hriboviti ali gričevnati del občine je del nižjih pobočjih Posavskega hribovja na JV robu Ljubljanske kotline. Rahlo valovit teren se iz severa občine spušča proti Škofljici in naprej proti Pijavi Gorici. Na tem delu se gričevje razdeli z Želimeljsko dolino. Strmo pobočje Kopijskega gozda je naravna ločnica med dvema večjima enotama: Posavskim in Polhograjskim hribovjem.

Za okolico mesta Ljubljane so značilni močni suburbanizacijski procesi. Dinamična gibanja so značilna predvsem za tri smeri: proti Grosupljem, Domžalam in Vrhniki. Občina Škofljica spada v  Ljubljansko urbano regijo. Pritiski preobrazbe, oziroma pomestenja so v tem prostoru veliki. V preteklosti pretežno kmetijsko območje, se je postopno preoblikovalo v dinamično primestno zaledje Ljubljane in s tem pridobilo svojstvene karakteristike, ki dajejo območju pečat in usmerjajo njegov nadaljnji razvoj.

Občina Škofljica je torej v smeri širjenja mesta proti Grosupljem samostojna prostorska enota, ki meji neposredno na Ljubljano. Posledično so pritiski preobrazbe, oziroma pomestenja največji. Zato je toliko bolj pomembno, da se jo obravnava kot samostojno prostorsko enoto z lastnim razvojem in prepoznanimi prednostmi, predvsem v načinu zasedanja prostora, naravnih vrednotah ter razmerju med odprtim in grajenim v prostoru.

Večina od 18 naselij v občini ima karakter spalnih naselij. V njih prevladuje enodružinska stanovanjska gradnja. Ponudba osrednjih dejavnosti je glede na položaj občine razmeroma revna. Prevladujejo storitvene in obrtne dejavnosti, v katerih je našel zaposlitev tudi del prebivalstva občine. Posebnost občine je velika demografska rast prebivalstva.

Občinsko središče je vozlišče primarnih in sekundarnih prometnih tokov. Tu se križajo avtomobilski, tovorni in železniški promet in koncentrirajo storitvene in druge dejavnosti. Največja koncentracija je v dobro dostopnem pasu ob prometni Dolenjski cesti (od Škofljice do Lavrice in v smeri Ljubljane). Intenzivna dnevna migracija povzroča prometno obremenitev cest, ki vodijo proti Ljubljani.

Dinamične spremembe vplivajo in bodo tudi v prihodnje v veliki meri opredeljevale nivo življenjskega in bivalnega standarda prebivalcev občine. Boljša komunalna opremljenost, opremljenost s centralnimi in storitvenimi dejavnostmi ter večja ekološka zavest, ki se bo izkazala v usklajenih akcijah, so prednostne naloge uravnoteženega razvoja občine Škofljica.