Glasnik JANUAR - MAREC 2017
Drage bralke, dragi bralci,
v mesecu aprilu, ko nam pozornost v varovanje okolja na domačem
planetu usmerja temu namenjen praznik, dan Zemlje, in
ko se je narava že dodobra prebudila, se tudi sami lahko prepričamo,
kako dobro se počutimo v zdravem in čistem okolju in
kako poživljajoče deluje narava na nas. Za naravo, ki sledi svoji
cikličnosti, se zdi, da deluje v skladu s pravo super inteligenco.
O malo drugačni super inteligenci lahko zadnje čase veliko
beremo v različnih medijih. Gre za umetno inteligenco UI, ki jo
s pomočjo informatike in drugih ved ustvarja človek z namenom
ustvariti super stroj, ki bi posnemal človeško razmišljanje in ki
bi človeka fizično in umsko tudi prekosil.
Tehnološki in informacijski razvoj nam ni tuj in sta v marsičem
olajšala delo in življenje ter odprla nove možnosti napredka na
različnih področjih človekovega delovanja.
Pa vendar je priznani izraelski zgodovinar in profesor Harari
s svojim razmišljanjem o vzponu super inteligentnih strojev
zasadil seme dvoma in opisal scenarij, ki bi lahko postal prava
nočna mora.
Njegovo razmišljanje gre tako daleč, da bi zaradi obstoja super
računalnikov, ki bi fizično in umsko prekosili človeka, številna
delovna mesta zasedli super inteligentni stroji, ljudje pa bi sčasoma
ostajali brez dela. Vsa dosedanja znanja in veščine, ki bi jih
otroci pridobivali v šolah in procesih izobraževanja, pa bi v nekaj
desetletjih postala neuporabna in nekoristna. Prav tako ljudje.
Posledica bi bila delitev ljudi v dve kategoriji. Tisti, ki bi jih
super stroji izrinili s trga dela, bi se uvrstili v razred nekoristnih
ljudi. Druga kategorija bi bili izredno bogati ljudje, ki bi obvladovali
in razpolagali z vso najsodobnejšo tehnologijo in bi vladali
preostalemu svetu. Razen tega, da bi ljudje z izgubo dela ogrozili
svojo eksistenco, izgubili občutek lastne vrednost in smisel, je
nemogoče napovedati, kako daljnosežne bi bile posledice nadomeščanja
ljudi s stroji in umeščanja ljudi med nekoristne.
Zagotovo takšen scenarij človeštvu ne napoveduje svetle prihodnosti.
A na srečo obstajajo tudi drugi, bolj optimistični scenariji,
v katerih super stroji ne bi izrivali ljudi, pač pa bi bili v
službi ljudi, ki bi tako imeli več časa posvečati se medosebnim
odnosom in naravi. Predvsem bi bolj skrbeli za neokrnjeno naravo,
čisto vodo, biotsko raznovrstnost in pestrost ekosistemov.
Česar si od dnevu Zemlje še posebej želimo.
V tokratni številki Glasnika vas vabim, da preberete razmišljanje
o materinskem dnevu in dnevu žena, intervju z Ireno Balažic,
predsednico ŠKD Frklje, ter številne druge vsebine. V nagradni
igri se potegujte za lepo nagrado in obiščite vam ljubi dogodek
v vaši bližini.
V imenu uredniškega odbora vam želim lepe velikonočne
praznike in sončno pomlad.
Petra Rot Kumelj,
glavna in odgovorna urednica
,
[10.993,18 KB]
