Glasnik NOVEMBER 2017

 Drage bralke, dragi bralci,

med teme, ki nas skoraj vsakodnevno zaposlujejo, zagotovo sodita mobilnost
in promet. Predstavljata železni repertoar dnevnoinformativnih vsebin.

O prometu in z njim povezani prometni varnosti beremo in poslušamo več
prav ob začetku vsakega šolskega leta, ko se na ceste po poletnem zatišju
vračajo šolarji. Pa tudi med letom, ko se ceste zaradi gradenj zapirajo in se
odpirajo novi odseki – kot pred kratkim avtocestni priključek Šmarje - Sap v
sosednji občini –, se tem temam ne moremo izogniti.
Mobilnosti, ki je naravna človekova potreba po premikanju, ni kaj oporekati.
Moramo namreč hoditi v službo, šolo, trgovine, po opravkih … In to
nam omogoča promet.

Promet, ki je neločljivo povezan z našim življenjem, ima tudi drugo plat,
ki vpliva na kakovost našega življenjskega okolja. Vzbuja namreč asociacije
na onesnaževanje zraka, obremenjevanje okolja s hrupom, prometne nesreče,
stresne situacije za voznike, krčenje kmetijskih in drugih zelenih površin …
Prizadevanja za razbremenjevanje prometa ter človeku in okolju prijaznejše
načine mobilnosti sicer že potekajo – teden brez avtomobilov, vzpodbude
za uporabo javnih prevozov P + R ... Tudi na državni in evropski ravni
potekajo tovrstni pogovori. Pred kratkim je vlada RS sprejela strategijo o
alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim določa, da bo
do leta 2030 na naših cestah vsaj 17 odstotkov osebnih vozil na električni
pogon. Podobne strategije so sprejele tudi druge evropske države. V Veliki
Britaniji naj bi prodajo dizelskih in bencinskih avtomobilov prepovedali leta
2040, v Parizu bodo 2030 prepovedani vsi neelektrični avtomobili, v Nemčiji
pa so si zastavili cilj, da bo do 2020 na nemških cestah milijon električnih
avtomobilov …

Čeprav velja avtomobil za srce mobilnosti in obvezna oprema odraslega
človeka, se čedalje več ljudi zaveda, da je avtomobil predrag, cene naftnih
derivatov vztrajno rastejo, vožnje z avtomobilom so dolgotrajne in stresne.
Osebnemu prometu se kot prva alternativa ponuja javni promet, ki je
poleg slabe pokritosti sorazmerno drag in dolgotrajen. Novejši poskusi, ki
bi zmanjšali število osebnih avtomobilov na cestah, so tehnološko podprte
platforme za izmenjavo vozovnic, avtomobilov, vključujejo avtobusni in
železniški promet ter električna kolesa. Napovedujejo avtonomna vozila in
inteligentne sisteme za nadzor prometa in obdelavo podatkov o prometu v
realnem času, s čimer bi vozniki dobivali relevantna priporočila in usmeritve.
Za konec pa tole. Na izzive je včasih dobro pogledati »out of the box«
(zunaj okvirjev). To potrjujejo izsledki britanske raziskave (National Travel
Survey) o prevozih, potovanjih prebivalcev po državi. Ugotovili so, da se je
od 2002 do 2016 število potovanj zmanjšalo za 13 odstotkov, razdalja pa za
10 odstotkov. Med glavnimi razlogi so navedli slabe gospodarske razmere,
visoke stroške avtomobilov, dejstvo, da mladi veliko nakupov opravijo preko
spleta, družijo pa se preko družbenih omrežij. Ne gre pozabiti še demografskih
razlogov – prebivalstvo se stara, rodnost pada.
Včasih je torej alternativa prometu lahko enostavno tudi odločitev za
nemobilnost.

V tokratni številki preberite intervju s Francem Trtnikom ter kako je potekalo
tekmovanje na srečanju starih brizgaln. Preverite tudi, kako je potekalo
praznovanje 10. obletnice delovanja Doma Barje. Ob dnevu reformacije preberite
kratko razmišljanje o pomenu reformacije za Slovence. Aktivna so bila
tudi naša društva. V nagradni igri pa pravočasno odgovorite na zastavljeno
vprašanje in se potegujte za praktično nagrado.

Petra Rot Kumelj,
glavna in odgovorna urednica

, [6.590,73 KB]