Glasnik MAREC 2018

Spoštovane bralke, cenjeni bralci,

minule tedne so našo rutino, kar se ne zgodi vsako leto, popestrili številni prazniki
in praznovanja. Poleg kulturnega dneva, ki smo ga praznovali ob bogatem
in skrbno načrtovanem občinskem praznovanju, posvečenem umetniku Jožetu
Privšku, smo si pozornost izkazovali še ob uvoženem prazniku zaljubljencev.
A že naslednji dan so na naša vrata trkale maškare, in si z obljubami, da bodo
dobro odganjale zimo, zaslužile kakšen evro in sladkarije. Če smo torej zamudili
valentinovo, ga lahko še vedno nadoknadimo z gregorjevim, ki po slovenskem
ljudskem izročilu velja za praznik zaljubljencev, ko se še ptički ženijo.
Za marec, ko poleg omenjenih praznikov praznujemo še dan žena in materinski
dan, lahko malo v šali, malo zares trdimo, da takrat praznuje kar polovica našega
planeta. Prav za konec pa naj omenim še prihod pomladi in spomladansko enakonočje,
ki so ga praznovali že stara ljudstva v upanju na skorajšnji prihod pomladi
in novega življenja.

Kakorkoli, med vsemi navedenimi prazniki pa je pust še vedno tisti, ki velja
za najbolj zabavnega in norčavega, ki ga otroci vedno obožujejo, prav tako marsikateri
odrasli.
Predpostavlja se, da so praznovanja, karnevale v maskah poznali že v Mezopotamiji
pred 5000 leti. V tem času je bilo zapovedano, da postane sužnja enaka
svoji gospodarici, suženj pa svojemu gospodarju. Najbolj privilegirani in najbolj
zapostavljeni postanejo enakovredni. Prav mogoče je, da je bil takrat prvič vzpostavljen
enakovrednostni princip ne glede na status, vpliv in moč, kar je ena od
glavnih značilnosti pustovanj in karnevalov še danes.
A to ni edini razlog, zakaj se ljudje še danes radi našemimo. Hkrati s spreminjanjem
svoje podobe in izbiro drugačnih oblačil prevzemamo in tudi igramo
druge vloge. To je moment, ko je možno zavzeti popolnoma nasprotno stališče,
drugačno mnenje, nihče pa nas zaradi tega ne bo obsojal. Ko se skrijemo za masko,
ni pomembno, kdo v resnici smo v realnem življenju. Pustovanje in maskiranje je
nekakšen oddih od naših siceršnjih socialnih vlog in nazorov v življenju. Tako kot
je bilo v preteklosti dvornemu norčku zaradi njegove vloge dovoljeno povedati,
karkoli je že želel, ne da bi bil za to kaznovan, tako je tudi pustnim šemam še
danes marsikaj dovoljeno.

V vsakdanjem življenju seveda vsakdo nosi svojo družbeno sprejemljivo masko,
s katero se predstavljamo in delujemo v svojem socialnem krogu. Živimo in
ravnamo v skladu z našimi različnimi vlogami. A čeprav moramo nastopati v več
vlogah, jih pogosto menjati, se prilagajati in premagovati različne situacije, je
od vsakega posameznika odvisno, kako uspešno bo usklajeval etična in moralna
načela ter ohranil svoj ugled in verodostojnost.

                                                         *****
V tokratni številki preberite, kako je potekalo praznovanje ob kulturnem dnevu,
posvečenem umetniku in občanu Jožetu Privšku. S prebiranjem njegovega portreta
se še bolj seznanite z njegovo osebnostjo in veličino njegove umetnosti in
ustvarjanja. Veliko ustvarjalnega duha je na svoji razstavi slikarskih del v Knjižnici
Škofljica, ki si jo je mogoče ogledati do 19. marca, pokazala mlada umetnica
Ana Čop. V branje priporočam tudi prispevke naših osnovnošolcev, nastale pod
skrbnim vodstvom mentorjev, in prispevke naših društev, ki se kot vedno trudijo
za bolj pestro družbeno in družabno življenje v naši okolici.
Vse vabim, da obiščete dogodke v vaši bližini in vam v imenu celotnega uredniškega
odbora želim čudovito pomlad in veliko pozitivne energije.

Petra Rot Kumelj,
glavna in odgovorna urednica

, [5.950,16 KB]